Kitajska nori za duenom: Zakaj se štiri države bojujejo za sadje, ki smrdi po pokvarjenih jajcih?

duenom, znan po intenzivnem vonju po pokvarjeni hrani, je postal glavni igralec v kitajski gastronomiji. Kljub temu, da ga javno prenašanje prepovedujejo v Singapurju in na Tajskem, Kitajska uvaja to eksotično sadje v pice, sladice in celo kavo! Rast trga je tako eksplozivna, da se Tajska, Vietnam, Malezija in Indonezija bojujejo za prevlado v izvozu.

Zakaj je duenom postal simbol kitajske potrošnje?

  • Statusni simbol: Cena kvalitetnega duena doseže 60 €/kg – njegovo uživanje je znak premoženja.
  • Socialni mediji: Kreatorji vsebine objavljajo videe o „duen izzivih“, kar povečuje popularnost.
  • Zdravstvene domneve: V Aziji verjamejo, da duen izboljša cirkulacijo in libido.

Ta sadna vitaminska bomba. Tega sadeža ne pozna nihče, pa bi ga moral!

4 Države v bitki za kitajski trg

  1. Tajska
    • Prednjači s Monthong sorto (kremna tekstura, nizka vonjava).
    • Letni izvoz: 700.000 ton (65 % globalnega trga).
  2. Vietnam
    • Cilj: Podvojiti pridelavo do 2025 z novimi plantažami v Mekongovi delti.
  3. Malezija
    • Zanaša se na Musang King – najdražjo sorto (do 120 €/kg).
  4. Indonezija
    • Nova strategija: Oskrba zamrznjenega duena za celo leto.

Ekonomska dinamika:

  • Kitajski uvoz 2023: 1,2 milijarde € (+45 % v primerjavi z 2022).
  • Rast cene: 22 % v zadnjih 12 mesecih zaradi omejene ponudbe.

Pozor na te sadje in zelenjavo pozimi: Lahko so polni škodljivih pesticidov!

Kulinarična revolucija: duenom v kitajski kuhinji

Kitajski podjetniki prilagajajo duen lokalnim okusom:

  • Duen pica: Kombinacija sladkega sadja in slanega sira.
  • Duen latte: Kava z dodanim duenovim kremom.
  • Veganski sir iz duena: Alternativa za ljubitelje rastlinske prehrane.

Strokovna analiza:

„Kitajci spreminjajo narativo. Kar je bilo nekoč ‚sadje za drzne‘, je danes kulturni fenomen,“ pravi dr. Li Wen, ekonomist na Univerzi v Pekingu.

Je najbolj zdravo sadje na svetu.

Okoljske in socialne posledice

  • Krčenje gozdov: V Indoneziji povzroča izsekavanje deževnih gozdov za plantaže.
  • Delovni pogoji: Tajske kmetice poročajo o 14-urnih delavnikih med sezono.
  • Podnebne spremembe: Neredni dežni ciklusi ogrožajo pridelavo v Vietnamu.

Prihodnost trga: Kaj pričakovati?

  • Tehnološke inovacije: Razvoj brezvonjavih sort z gensko modifikacijo.
  • Ruski in ZDA trg: Eksperimentiranje z duenom kot „superhrano“.
  • Kitajski turizem: Potovalni paketi „duenom turizem“ v pridelovalne regije.

Zanimivost: Po podatkih Global Durian Report 2024 bo tržna vrednost duena do leta 2030 presegla 25 milijard €.