CNN
–
Grenlandska javna radiotelevizija je preverjala mnenja prebivalcev o predlogu novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi kupil avtonomno dansko ozemlje, in nekateri njihovi odgovori bi lahko dvignili obrvi.
Medtem ko so nekateri vprašani Trumpovo zanimanje opisali kot „nevarno“ in „zaskrbljujoče“, so drugi predlagali, da bi lahko „bolj zaupali Trumpu“ in „izbrali ZDA“.
Intervjuji za Kalaallit Nunaata Radioa (KNR) v sredo so prišli dan po tiskovni konferenci, na kateri je Trump ponovno poudaril svojo željo po pridobitvi nadzora nad velikim arktičnim otokom in novinarjem povedal, da ne izključuje uporabe vojaške ali gospodarske prisile za dosego svojega cilja. Prav tako sta prišla v času široko odmevnega potovanja Trumpovega najstarejšega sina Donalda Trumpa mlajšega na otok.
Nekateri prebivalci, ki jih je nagovorila agencija KNR, so kritizirali pripombe Trumpa starejšega in dejali, da bi otok raje ostal pod nadzorom Danske.
„Zanimanje Donalda Trumpa za Grenlandijo se mi zdi zelo nevarno,“ je dejal Grenlandec Jens Danielsen.
„Imamo tako malo prebivalcev, manj kot 100.000, da se bojim, da bi naš jezik zelo hitro izginil, zato bi raje ostal pod Dansko, saj odnosi med Grenlandci in Danci že zdaj dobro delujejo,“ je dodal.
Danielsen je dejal, da je zaskrbljen tudi zaradi namigov, da bi se Trump lahko zanimal za pridobitev nadzora nad Grenlandijo za pridobivanje urana in surovin. „Če ga to zanima, je to zaskrbljujoče,“ je dejal.
Trump je v torek dejal, da ZDA „potrebujejo“ Grenlandijo „zaradi gospodarske varnosti“, vendar so nekateri strokovnjaki menili, da si želi na otoku najti tudi naravne vire, vključno z redkimi zemeljskimi kovinami, ki bi lahko postali dostopnejši, ko se bo zaradi podnebnih sprememb talil led na tem ozemlju.
Drugi, ki jih je nagovoril KNR, pa so se zdeli bolj odprti za Trumpove uverture.
„Tu je vse vedno dražje. Blago iz Danske je izjemno drago, zato se ZDA seveda zdijo bolj privlačne,“ je povedala pomočnica čistilke Karen Kielsen.
Drugi so razpravo videli v luči otoškega gibanja za neodvisnost.
Študentka Imaakka Boassen je dejala: „Ne zaupam popolnoma Dancem. Morda bi bolj zaupala Trumpu.“
„Na vodilnih položajih na Grenlandiji je veliko Dancev, a ko živimo na Grenlandiji, bi morali biti vodilni Grenlandci,“ je dodal.
Drugi prebivalec Anguteq Larsen je za KNR povedal, da si želi, da bi bila Grenlandija neodvisna in se ji ne bi bilo treba zanašati na Dansko ali ZDA.
Medtem ko se je javnost na anketo KNR odzvala različno, so uradniki na Grenlandiji in Danskem Trumpovo željo po pridobitvi arktičnega otoka večinoma zavrnili – čeprav je več danskih uradnikov za CNN povedalo, da se bojijo, da novi predsednik zdaj misli resneje kot takrat, ko je to predstavil v svojem prvem mandatu.
Tako grenlandska predsednica vlade Múte Egede kot danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta v preteklosti dejali, da otok „ni in nikoli ne bo naprodaj“, Egede pa je v torek na Facebooku objavila, da „Grenlandija pripada prebivalcem Grenlandije“.
Kljub tem nasprotovanjem pa so razpravo o prihodnosti Grenlandije spodbudila vse večja ugibanja o njenem gibanju za neodvisnost.
V nedavnem novoletnem govoru je grenlandski premier dejal, da bi se moral otok osvoboditi „okovov kolonializma“ – čeprav v govoru ni omenil Združenih držav.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je v sredo na novinarski konferenci povedal, da je treba vprašanje neodvisnosti obravnavati ločeno od Trumpovih komentarjev.
„V celoti se zavedamo, da ima Grenlandija svoje ambicije. Če se bodo uresničile, bo Grenlandija postala neodvisna, čeprav težko z ambicijo, da bi postala zvezna država v Združenih državah Amerike,“ je dejal Rasmussen.
Razprave je sprožil tudi obisk Trumpa mlajšega, ki je v torek prispel na Grenlandijo, kjer po besedah danskih uradnikov „ni bil na uradnem ameriškem obisku“, in ki so ga na fotografijah pozdravljale množice s klobuki z očetovim sloganom MAGA (Make America Great Again).
Grenlandska poslanka v danskem parlamentu Aaja Chemnitz je v torek v pogovoru z Erin Burnett na CNN vztrajala, da te slike ne predstavljajo širše skupnosti, in trdila, da nekateri prebivalci govorijo o odhodu z Grenlandije, če se Trumpove ambicije uresničijo.
Čeprav ni mogoče enostavno ugotoviti, kaj si večina prebivalcev Grenlandije misli o Trumpovih zamislih, je Chemnitz predlagal, da bi lahko v prihodnosti izvedli referendum o grenlandski neodvisnosti in da bi lahko na podlagi tega prišlo do tesnejšega sodelovanja z ZDA na področju poslovanja, obrambe, surovin in turizma.
Vendar tudi ta scenarij ne bi izpolnil Trumpove vizije, je dejal Chemnitz.
„Grenlandija torej ni MAGA in Grenlandija ne bo MAGA,“ je dejala.