V italijanski škatli za dojenčke so našli mrtvega dojenčka, ker duhovnik ni bil obveščen o alarmu


Rim
CNN

V škatli za zapuščene otroke na jugu Italije so v četrtek našli mrtvo telo dojenčka moškega spola, lokalni duhovnik pa je povedal, da se alarm, ki naj bi ga opozoril, ni sprožil.

Dojenčka, starega približno en mesec, so našli v cerkvi San Giovanni Battista v mestu Bari v pokrajini Apulija.

Župnik, oče Antonio Ruccia, je za italijanske medije povedal, da bi ga moral alarm takoj opozoriti, če kdo pusti otroka v zibelki.

„Sem v Rimu, vendar moj mobilni telefon, povezan z jaslicami, ni zvonil,“ je dejal.

Mrtvega otroka je odkril direktor lokalnega pogrebnega zavoda, ki je šel mimo vrat otroške škatle, ki so na zunanji strani cerkve in zagotavljajo zasebnost, ko je opazil, da so priprta. Takoj je opozoril duhovnika, ki je poklical lokalno policijo, ta pa je odkrila grozljivo najdbo.

Ko dojenček ostane v posteljici, naj bi se samodejno sprožil ogrevalni sistem, na duhovnikov mobilni telefon pa naj bi se poslalo obvestilo.

Po navedbah policije v Bariju ni jasno, ali je ogrevalni sistem deloval ali pa je bil otrok že mrtev, ko so ga zapustili.

Za ugotovitev, kdaj in kako je otrok umrl, bo opravljena obdukcija, je za CNN povedal tiskovni predstavnik policije.

Po prvotni teoriji tisti, ki je otroka pustil, ni zaprl vrat majhne sobe, v kateri je otroška posteljica, kar bi sprožilo alarm za duhovnika, je povedala policija.

Zadnjič je bil baby box Puglia uporabljen decembra 2023, ko je v njem ostala deklica, ki so jo pozneje poimenovali Maria Grazia.

„V teh dogodkih ni mogoče izreči nobene sodbe,“ je takrat dejal Ruccia. „Nihče si ne more predstavljati bolečine, ki se skriva za spoznanjem, da ne moreš skrbeti za svojega malčka.“

Zabojčke za dojenčke najdemo po vsej Italiji, uvedli pa so jih leta 2006, da bi ženskam pomagali anonimno pustiti dojenčke, za katere ne morejo skrbeti, v ogrevanih jaslih v cerkvah in bolnišnicah.

Ta praksa sega v 13. stoletje.th stoletja, ko so ženske puščale dojenčke v „ruoti“ ali kolesu, vgrajenem v steno otroškega doma, ki je bil povezan s cerkvijo, kar je materi omogočilo, da je otroka anonimno predala cerkveni ustanovi.

To prakso so uporabljali do petdesetih let 20. stoletja, ko so zaprli otroške domove. Prakso je nadomestila italijanska zakonodaja, ki ženskam omogoča, da rodijo anonimno – v rojstnem listu ni njenega imena – in otroke pustijo v bolnišnicah, ne da bi se soočile s kakršnimi koli pravnimi posledicami.