Prispevki, davki, olajšave: Kaj se spreminja za podjetja v novem letu
Novo leto prinaša pomembne spremembe, ki vplivajo na poslovanje podjetij v Sloveniji. Sprejete novosti vključujejo nove davke, prispevke, olajšave ter administrativne spremembe, kar bo vplivalo na vsakodnevno življenje.
Novi prispevek za dolgotrajno oskrbo
Z julijem 2025 bo uveden novi obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo plačevali zaposleni in delodajalci v višini enega odstotka bruto plače. Upokojenci bodo plačevali en odstotek od neto pokojnine. Skupni znesek, ki ga bo država zbrala s tem prispevkom, naj bi znašal 620 milijonov evrov letno. S prihodkom bo država delno financirala storitve dolgotrajne oskrbe, ki se bodo postopoma uvajale do decembra 2025.
Davek na bilančno vsoto bank
V letu 2025 bodo banke začele plačevati davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka, kar pričakuje, da bo banke stalo okoli 105 milijonov evrov. Ta davek, sprejet v okviru zakonodaje za obnovo po poplavah avgusta 2023, bo postal vir prihodkov za sklad za obnovo. Višji operativni stroški bank zaradi tega davka bi lahko vplivali na višje stroške bančnih storitev za komitente.
Spremembe pri DDV
Na področju davka na dodano vrednost (DDV) se uvajajo spremembe, ki vključujejo dvig praga za obvezni vstop v sistem DDV z 50.000 na 60.000 evrov. Mali davčni zavezanci bodo lahko v EU poslovali brez identifikacije do skupnih prihodkov 100.000 evrov. Poleg tega se z 9,5 na 22 odstotkov zvišuje DDV na sladke in energijske napitke. Zakon uvaja tudi oprostitev DDV za pomoč žrtvam naravnih nesreč.
Koriščenje olajšav in prenosi davčnih izgub
Podaljšuje se koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let. Prenos davčnih izgub pa bo po novem mogoč le pet let, kar predstavlja omejitev za izgube, ustvarjene po 1. januarju 2025. Zavezanci za DDV bodo morali elektroniko izdajati evidenco računov tudi Fursu.
Olajšava za kadre iz tujine
Nova olajšava za pripravo, ki se uvaja z novim letom, bo znižala dohodnino za tujce in Slovence, ki se vrnejo v Slovenijo na delo. Ta za tiste, mlajše od 40 let, ki niso bili rezidenti opravičuje 7-odstotno znižanje dohodnine. Poleg tega bodo olajšave pri nagradah z delnicami izključene iz obveznosti brutenja dohodka.
Strožji pogoji za normirance
Davčne spremembe prinašajo tudi strožje pogoje za normirance, saj se letna meja prihodkov za polne espe znižuje s 100.000 na 60.000 evrov, kar pomeni, da se za prihodke nad to mejo нормirani odhodki ne priznavajo. Popoldanski espeji bodo normirane odhodke lahko uveljavljali do 30.000 evrov letnih prihodkov.
Visoke globe za avtomobiliste
Z novim sistemom glob za proizvajalce avtomobilov se pričakuje, da bodo podjetja, ki ne dosegajo ciljev glede izpustov ogljikovega dioksida, doživela velike kazni, kar bi lahko privedlo do povišanja cen avtomobilov.
Rahljanje pravil evidentiranja
Vlada je potrdila novelo zakona o evidencah, ki bo prinesla zmanjšanje administrativnih obremenitev. Evidenca o zaposlenih bo tedenska, obvezno beleženje kratki odmori pa ne bo več potrebno.
Skrajšan delovnik in priprave na nepremičninski davek
Ministrstvo za delo pripravlja shemo subvencioniranega skrajšanega delovnika, ki se lahko aktivira v kriznih času. Hkrati se pripravlja zakon o nepremičninskem davku, ki bo obdavčil nepremičnine pravnih oseb.
S temi spremembami se podjetjem obetajo številne novosti, ki zahtevajo prilagajanje in razmislek o prihodnjih korakih v poslovanju. Razprave o teh zakonih se pričakujejo v prihodnjih mesecih, kar bo oblikovalo poslovno okolje v Sloveniji.