Vlada je na današnji dopisni seji potrdila predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Po navedbah ministrstva za kulturo gre za prvo celovito prenovo zakona o medijih po več kot 20 letih, glavni cilj pa je zagotoviti pravico prebivalstva do celovitih informacij in svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.
Sedanji zakon je bilo treba nujno nadomestiti z novim, saj ne upošteva razvoja tehnologije, spreminjajočih se navad medijskega občinstva, pojava družbenih omrežij in vzpona umetne inteligence. V novem zakonu je bilo ustrezno poskrbljeno tudi za uskladitev z medijsko zakonodajo EU, so pojasnili na ministrstvu.
Po besedah ministra Asta Vrečko Novi zakon določa večjo preglednost lastništva medijev in državnega oglaševanja ter obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje navzkrižja interesov, ki bi lahko vplivalo na celovitost informacij javnega značaja. Uvaja tudi nov postopek ocenjevanja združitev medijskih podjetij (koncentracija medijev), kar bi lahko negativno vplivalo na raznolikost medijev (pluralnost) in uredniško neodvisnost.
Novi zakon bo omogočil tudi učinkovitejši boj proti širjenju sovraštva in nestrpnosti, je poudaril minister. Zakon omogoča tudi razvoj sodobnih shem finančne podpore za medije po zgledu številnih drugih evropskih držav, ki podpirajo kakovostne medije in novinarstvo. Mediji kot gospodarski sektor so bili doslej edini, ki niso bili deležni finančne podpore države. „To je eden najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi,“ je poudarila Vrečko.